Telefon: 03 / 839 12 40

Osnovni podatki

Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad
Kocbekova cesta  21
3342 Gornji Grad

Davčna številka: 50597698 (nismo davčni zavezanci)
Matična številka: 5088933
Številka TRR: 01230-6030651182 odprt pri UJP Žalec

Ravnateljica šole, vrtca: Blanka Nerad, prof. mag. ink. ped.

Tel: 03 839 12 40
Faks: 03 839 12 41
E-pošta: sola.gornji-grad@guest.arnes.si

 

Občina Gornji Grad, ki jo sestavljajo večja naselja Gornji Grad, Nova Štifta in Bočna z zaselki, leži na nadmorski višini od 400 do 900 m in zavzema 90 km2 zemeljske površine. Tukaj prebiva okoli 2800 prebivalcev. Leži sredi predalpskega pogorja ob reki Dreti, ki se v Nazarjah izliva v Savinjo, zato spada to področje geografsko v Zgornjo Savinjsko dolino.

 

Pisna zgodovina kraja sega v 12.stoletje, ko je bil v Gornjem Gradu ustanovljen benediktinski samostan. V drugi polovici 18.stoletja je bila za časa škofa Attemsa barokizirana mogočna graščina iz 16. stoletja in zgrajena sedanja prostorna baročna cerkev sv.Mohorja in Fortunata. Po prostornini je to največja cerkev v Sloveniji in jo poleg značilne baročne arhitekture v notranjosti odlikujejo še kamniti nagrobniki pomembnim možem - ljubljanskim škofom in vitezu Janezu Kacjanarju.

 

Po prvi svetovni vojni je kraj postal sedež za celo Zgornjo Savinjsko dolino in bil leta 1928 imenovan za mesto. Med drugo svetovno vojno je bila tu nemška postojanka in ob napadu nanjo so leta 1944 partizani graščino zažgali.

 

Z zgodovino kraja se prepleta tudi zgodovina šole. Prva šola (enorazrednica) je bila v graščini in se omenja leta 1793. Od leta 1890 pa je s šolo močno povezan Fran Kocbek, ki je bil istega leta imenovan za nadučitelja v Gornjem Gradu. Tu je služboval celih 32 let in se zapisal v krajevno in slovensko zgodovino kot pomemben mož. Po prihodu v Gornji Grad se je Kocbek hitro vživel v krajevne razmere in začel s svojim uspešnim delom v šoli in v različnih društvih zunaj nje. Kocbek je bil na čelu slovenskega šolstva na Štajerskem in tudi pobudnik in podpisnik slovite resolucije, s katero so zahtevali uvedbo slovenskih šol. Zaradi naraščajočega števila otrok in pomanjkanja prostorov je bilo treba misliti na lastno streho. Prevzel je tudi to težko nalogo. »Učilna zidana« je bila postavljena leta 1908 in šolska vrata so se prvič na široko odprla gornjegrajskim učencem. Šola v Gornjem gradu se je po Franu Kocbeku poimenovala novembra 1966.